Če želiš sončno elektrarno financirati s kreditom, je oktobra 2026 najcenejši kredit Eko sklada z 2 % fiksne obrestne mere. Pri elektrarni z močjo 10 kW in baterijo za okoli 18.000 € je obrok za deset let 169 € na mesec, pri najugodnejšem bančnem zelenem kreditu pa okoli 186 €. Bolj kot izbira kredita pa šteje subvencija Borzena. Brez nje je obrok pri večini gospodinjstev opazno višji od prihranka na računu za elektriko, z njo pa se razlika močno zmanjša.
Koliko stane sončna elektrarna
Elektrarna z močjo 10 kW brez baterije po cenikih ponudnikov stane okoli 11.000 do 14.000 € z DDV in montažo na običajni strehi. Z baterijskim hranilnikom okoli 10 kWh je cena okoli 15.500 do 19.000 €. Pri zahtevnejših strehah, na primer na več nivojih ali če je treba ostrešje ojačati, je lahko višja. Cene se med ponudniki precej razlikujejo, zato zberi vsaj dve ali tri ponudbe in preveri, kaj vključujejo: razsmernik, montažo, priklop in prijavo pri distributerju.
Elektrarna z 10 kW v Sloveniji na leto proizvede okoli 10.000 kWh, odvisno od lege, naklona strehe in senčenja. Pri optimalni postavitvi proti jugu je to okoli 1.050 kWh na kW moči. Na strehi, obrnjeni proti vzhodu in zahodu, ali delno senčeni je lahko tudi pod 950 kWh na kW, kar pomeni manjši prihranek in daljše vračanje naložbe.
Subvencija Borzena
Nepovratna sredstva za sončne elektrarne gospodinjstev danes dodeljuje Borzen, Eko sklad pa ponuja ugoden kredit. Po Borzenovem javnem pozivu JP-SO-02 dobiš:
| Subvencija | Največ | Pri 10 kW | |
|---|---|---|---|
| Z baterijskim hranilnikom | 675 € na kW | 40 % upravičenih stroškov | 6.750 € |
| Brez hranilnika | 250 € na kW | 25 % upravičenih stroškov | 2.500 € |
Poziv velja za elektrarne brez net meteringa, subvencijo pa je mogoče uveljavljati od 1. 1. 2026. Končni rok ni objavljen, sredstva pa se lahko porabijo prej. Vlogo oddaš šele po izvedeni naložbi, zato moraš celotno naložbo najprej plačati sam ali s kreditom. Pred naročilom zato preveri, ali je poziv še odprt in ali so sredstva še na voljo.
Kateri kredit izbrati
Za elektrarno na obstoječi hiši prideta v poštev dve vrsti kredita brez hipoteke: kredit Eko sklada in bančni zeleni potrošniški kredit. Navaden potrošniški kredit je praviloma dražji. Primerjava za 18.000 € za deset let, s fiksno obrestno mero in brez pogoja, da si že stranka banke:
| Obrestna mera | Mesečni obrok s stroški | Skupaj vrneš | |
|---|---|---|---|
| Kredit Eko sklada | 2,00 % | 169,37 € | 20.500 € |
| NLB Zeleni osebni kredit | 4,49 % | 186,46 € | 22.375 € |
| DH Zeleni kredit | 3,80 % | 184,44 € | 22.402 € |
| Najugodnejši navaden potrošniški kredit na dan 31. 10. 2026 (DBS) | 5,50 % | 195,35 € | 23.442 € |
Kredit Eko sklada po pozivu 89OB26 lahko dobijo občani s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ne opravljajo dejavnosti in so lastniki ali solastniki stavbe ali imajo soglasje lastnika. Kreditno sposobnost preveri banka, zavarovanje kredita je obvezno, znesek pa je od 1.500 € do 100.000 €. Poziv velja do porabe sredstev, ob objavi jih je bilo na voljo 20 milijonov €.
S kreditom Eko sklada vrneš okoli 1.900 € manj kot pri najugodnejšem bančnem zelenem kreditu. Pri Eko skladu moraš prišteti še enkratno zavarovanje kredita, pri tem znesku okoli 170 do 330 €, a prihranek ostane okoli 1.500 € ali več. DH ima sicer nižjo obrestno mero od NLB, a zaradi stroška odobritve skupaj vrneš celo nekoliko več. Zato primerjaj EOM, ne samo obrestne mere.
Ponudbe bank so iz naše primerjave zelenih kreditov na dan 31. 10. 2026, kjer lahko vneseš svoj znesek in dobo. Kako deluje kredit Eko sklada in kakšen je postopek, piše v članku o kreditu Eko sklada, o bančnih zelenih kreditih pa v članku o zelenem kreditu.
Če hišo kupuješ ali gradiš, lahko elektrarno vključiš v vrednost naložbe in jo financiraš s stanovanjskim kreditom. Obrestna mera je nižja, a kredit je dolgoročen in zavarovan s hipoteko, zato skupaj plačaš več obresti, če elektrarno odplačuješ 20 ali 30 let.
Primer: Maja in Žan postavljata elektrarno
Maja in Žan imata hišo s toplotno črpalko in električni avto ter na leto porabita okoli 9.000 kWh elektrike. Za elektrarno z močjo 10 kW in baterijo z 10 kWh sta dobila ponudbo za 18.000 €. Ker Borzen subvencijo izplača šele po naložbi, vzameta kredit Eko sklada za celoten znesek, ko pa prejmeta 6.750 € subvencije, z njo vrneta del kredita. Po delnem vračilu se lahko zniža obrok ali skrajša doba, kar se dogovorita z banko. V tabeli je prikazan nižji obrok ob nespremenjeni dobi.
| Pred subvencijo | Po subvenciji | |
|---|---|---|
| Dolg | 18.000 € | 11.250 € |
| Mesečni obrok s stroški | 169 € | okoli 107 € |
| Obrok na leto | 2.032 € | okoli 1.290 € |
| Lastna raba, ki pokrije obrok (pri 0,21 € na kWh) | okoli 9.600 kWh | okoli 6.100 kWh |
Najpomembnejša je zadnja vrstica. Brez net meteringa jima elektrarna prihrani toliko, kolikor njene elektrike porabita sama. Vsaka taka kWh je vredna največ okoli 0,21 €, kolikor so gospodinjstva v drugi polovici leta 2025 v povprečju plačala za elektriko z vsemi davki. Dejanski prihranek je nižji, ker se del računa, na primer omrežnina po obračunski moči, z elektrarno ne zmanjša. Če je prihranek na primer 0,17 € na kWh, kar je naša groba ocena, bi za pokritje obroka po subvenciji potrebovala okoli 7.600 kWh lastne rabe.
Brez subvencije bi morala sama porabiti skoraj vso elektriko, ki jo elektrarna proizvede, kar ni mogoče. Po subvenciji potrebujeta 6.100 do 7.600 kWh lastne rabe, torej bi morala z elektrarno pokriti dve tretjini ali več svoje porabe. Z baterijo je spodnja meja v dobrem letu dosegljiva, zgornja pa težko, saj elektrarna pozimi proizvede malo, toplotna črpalka pa takrat porabi največ. Verjetneje je, da bo obrok v prvih letih nekoliko višji od prihranka. Viške, ki jih prodata dobavitelju, dobita plačane po bistveno nižji ceni, zato so le manjši dodatek.
Brez baterije bi bila elektrarna cenejša, okoli 12.500 €, subvencija pa le 2.500 €. S kreditom Eko sklada za preostalih 10.000 € bi bil obrok 96 € na mesec, kar pokrije okoli 5.400 kWh lastne rabe na leto. Brez hranilnika je lastna raba nižja, ker elektrarna največ proizvede sredi dneva, ko je poraba doma majhna, zato je ta številka težje dosegljiva.
Kdaj se elektrarna na kredit splača
Obroka in prihranka ni treba gledati samo v času kredita. Kredit odplačaš v desetih letih, paneli pa delujejo bistveno dlje, proizvajalci jim običajno dajejo garancijo zmogljivosti za 25 let. Baterijo bo verjetno treba zamenjati prej. Če obrok v prvih letih ni v celoti pokrit, se naložba torej še vedno lahko povrne, ko je kredit odplačan, le da do takrat del obroka plačuješ iz plače.
Na izračun vpliva tudi cena elektrike v prihodnjih letih. Če se elektrika podraži, se naložba povrne hitreje, če se poceni, se prihranek zmanjša.
Elektrarna na kredit se hitreje izide, če dobiš subvencijo in z njo vrneš del kredita, če porabiš veliko elektrike sam, na primer s toplotno črpalko, električnim avtom ali delom od doma, in če imaš baterijo, ki elektriko z dneva prenese v večer. Pomaga tudi najcenejši kredit, kar je praviloma kredit Eko sklada.
Manj ugodno je, če imaš majhno porabo, streho z veliko sence ali če bi elektrarno financiral z navadnim potrošniškim kreditom z obrestno mero nad 5 %. Takrat je bolje postaviti manjšo elektrarno ali počakati, da prihraniš del lastnih sredstev.
Kako financirati, ko subvencija pride pozneje
Pomemben je vrstni red. Za kredit Eko sklada zaprosiš s predračunom še pred naročilom, ker banka denar nakaže neposredno izvajalcu. Vlogo za Borzenovo subvencijo pa oddaš šele, ko elektrarna deluje.
Ker subvencija pride pozneje, imaš dve možnosti. Lahko vzameš kredit za celoten znesek in ga s subvencijo delno vrneš, kot Maja in Žan. Pri potrošniških kreditih s fiksno obrestno mero sme banka po zakonu zaračunati nadomestilo za predčasno vračilo le, če v 12 mesecih vrneš več kot 10.000 €, in tudi takrat največ 1 %. Vračilo subvencije v višini 6.750 € je pod to mejo. Ali enako velja za kredit Eko sklada, v pozivu ni navedeno, zato preveri pogodbo z banko. Druga možnost je, da del naložbe v višini subvencije začasno pokriješ s prihranki in vzameš manjši kredit. Tako plačaš manj stroškov odobritve in obresti. Kako delno predčasno vračilo vpliva na obrok in dobo, piše v članku o predčasnem poplačilu kredita.
Pred kreditom preveri tudi, koliko obroka zmoreš. Banka bo upoštevala vse tvoje obveznosti, zato si pomagaj s kalkulatorjem kreditne sposobnosti, obrok za svoj znesek in dobo pa izračunaj v kreditnem kalkulatorju.
Povzetek
Sončno elektrarno je oktobra 2026 najceneje financirati s kreditom Eko sklada z 2 % fiksne obrestne mere, bančni zeleni krediti so dražji za okoli 1,8 do 2,5 odstotne točke. Pri elektrarni za 18.000 € je razlika v desetih letih okoli 1.900 €. Še pomembnejša od izbire kredita je subvencija Borzena, ker brez nje obrok pri večini gospodinjstev močno presega prihranek. Elektrarna na kredit se najbolj splača, če porabiš veliko elektrike sam in imaš baterijo, pri presoji pa upoštevaj, da paneli delujejo precej dlje, kot traja kredit.
Viri
Cene elektrarn so okvirni razponi iz javnih cenikov ponudnikov (oktober 2026). Subvencije: Borzen, javni poziv JP-SO-02 za naprave brez net meteringa (borzen.si). Kredit Eko sklada: javni poziv 89OB26 z dne 28. 10. 2026 (ekosklad.si). Cena elektrike: Eurostat, cene za gospodinjstva z vsemi davki, druga polovica 2025, razred porabe 2.500 do 5.000 kWh (0,2121 €/kWh). Proizvodnja: okoli 1.050 kWh na kW pri optimalni postavitvi (Fakulteta za elektrotehniko UL). Bančne ponudbe: primerjava zelenih kreditov FinPortal, 31. 10. 2026. Metodologijo izračunov najdeš na strani Metodologija.
