Kaj pomeni »obstoječa stranka« pri kreditu?

Ko primerjaš ponudbe kreditov, skoraj vedno naletiš na oznako »za obstoječe stranke« ali »za komitente«. Razlika v obrestni meri zaradi tega statusa je lahko od nekaj desetink do skoraj dveh odstotnih točk, kar pri stanovanjskem kreditu čez celotno dobo pomeni več tisoč evrov. To ni marketinški trik, ampak standardna praksa bank.

Na kratko:

• Skoraj vsaka banka ima nižjo ceno za komitente: v naših podatkih razlika znaša približno 0,4 do 1,6 odstotne točke, odvisno od banke.
• Pri nekaterih bankah (npr. OTP, LON) je še najnižja cena vezana na plačljiv paket, ne le na status komitenta.
• Pred primerjavo vedno preveri, ali objavljena mera velja za tvoj dejanski status. Najbolj zanesljivo to preveriš prek EOM, ne samo nominalne mere.

Zakaj banke sploh ločijo med obstoječo in novo stranko?

Banka raje dela s stranko, ki pri njej že ima račun, redne prilive in morda še kakšen dodaten produkt. Takšna stranka prinese stabilen denarni tok in manj dela pri preverjanju kreditne sposobnosti (banka že vidi prilive na računu). Zato ji banka ponudi nižjo maržo. Nova stranka pomeni več dokumentacije in več tveganja, zato je cena zanjo praviloma višja. V praksi so najnižje objavljene obrestne mere na cenikih bank skoraj vedno vezane na status komitenta.

Najnižja stopnja: TRR s prilivom plače ali pokojnine

Pri večini bank je osnovni pogoj za boljšo ceno odprt transakcijski račun (TRR) z rednim mesečnim prilivom plače ali pokojnine. To med drugim velja za NLB, OTP, Intesa Sanpaolo, UniCredit in DBS. UniCredit to na svojem ceniku dobesedno opiše kot »obstoječ ali odprt tekoči račun s prilivom«.

Razlika med ceno za komitente in nekomitente pri potrošniških kreditih v naših podatkih znaša med približno 0,4 in 1,6 odstotne točke, odvisno od banke in ročnosti. Pri stanovanjskih kreditih je mehanizem enak, razlika pa se med bankami prav tako precej razlikuje: pri nekaterih bankah, ki objavljajo obe ceni, znaša okoli ene odstotne točke.

Če še nisi stranka izbrane banke, te večina vseeno obravnava enakovredno, saj račun lahko odpreš hkrati s kreditom. Upoštevaj le, da mesečni strošek vodenja računa delno zniža prihranek pri obrestih.

Višja stopnja: plačljivi paketi

Nekatere banke gredo še korak dlje in najnižjo mero rezervirajo za stranke s plačljivim paketom, ne le za komitente. To trenutno velja vsaj za OTP (kjer imajo posamezni krediti tudi po tri stopnje nad navadno komitentsko ceno, npr. paket Komplet, Banka na delu in paket Premium) in LON (kjer je najnižja mera na voljo le imetnikom paketa LON Premium, brez njega pa velja standardni Potrošniški kredit). Ker se te ponudbe in poimenovanja paketov spreminjajo, aktualne trenutne mere za oba primera najdeš v okvirčku “Trenutno pri nas” na vrhu tega članka, kjer se številke osvežujejo samodejno iz naših podatkov.

Pri drugih bankah, ki jih spremljamo (NLB, UniCredit, Intesa Sanpaolo, DBS, Gorenjska banka, Delavska hranilnica …), take dodatne paketne stopnje trenutno ne najdemo. Tam status komitenta (TRR s prilivom) že pomeni najnižjo objavljeno ceno.

Ti paketi praviloma prinesejo dodaten mesečni strošek in pogosto zahtevajo še druge produkte pri isti banki. Zato je vredno preveriti, ali najnižja objavljena cena velja že za navaden TRR s plačo ali šele za plačljiv paket.

Konkreten primer: več nivojev pri istem kreditu

Pri bankah, kjer poleg statusa komitenta obstaja še plačljiv paket, je lestvica cen pogosto sestavljena iz treh ali štirih stopenj: nekomitent, komitent brez paketa, komitent z osnovnim paketom in komitent z najdražjim (npr. Premium) paketom. Vsaka naslednja stopnja prinese še malo nižjo obrestno mero. Aktualne trenutne mere za konkreten primer (OTP-jev stanovanjski kredit) najdeš v okvirčku “Trenutno pri nas” na vrhu članka.

Če bi banka na cenik napisala samo najnižjo številko brez pojasnila, bi marsikdo pomislil, da ta velja zanj kot navadnega komitenta, v resnici pa gre pogosto za najvišjo, paketno stopnjo. Razliko med statusi je vedno smiselno preveriti v kreditnem kalkulatorju, kjer vidiš, kaj ta razlika pomeni v evrih za tvoj konkreten znesek in dobo.

Zakaj to lahko zavaja pri primerjavi

Najpogostejša past je, da banka objavi zelo nizko mero »za obstoječe stranke«, ti pa nisi komitent te banke in nimaš (ali ne želiš) njenega paketa. Dejanska cena je potem višja od tiste, ki si jo videl na prvi pogled. Druga past: odpreš račun in paket, a mesečni stroški in morebitno zavarovanje delno ali v celoti izničijo prihranek pri obrestih.

Nekatere banke objavljajo samo ceno za komitente (in ne povedo, kolikšna je razlika za nekomitente), druge imajo zelo ohlapno ali zelo strogo definicijo, kdo šteje za obstoječo stranko. Zato pri primerjavi vedno preveri:

• ali gre za ceno za komitente ali tudi za nekomitente,
• ali je za to ceno potreben (dodaten, plačljiv) paket,
• kakšni so mesečni stroški tega paketa ali računa.

Najbolj zanesljiv kazalnik za primerjavo ostaja efektivna obrestna mera (EOM), ki upošteva tudi te dodatne stroške. Več o tem, zakaj ti banka EOM ne izpostavi sama, si lahko prebereš v članku EOM stanovanjskega kredita in zakaj ti banka o tem ne govori. Za to, zakaj tudi enaka nominalna obrestna mera pri dveh bankah ne pomeni enakega skupnega stroška, pa glej Zakaj sta dva kredita z enako obrestno mero lahko več tisoč evrov različna.

Kako to prikazujemo na FinPortal.si

Pri primerjavi stanovanjskih kreditov in primerjavi potrošniških kreditov jasno označujemo, ali prikazana mera velja za komitente ali tudi za nekomitente, in kje je poleg tega potreben plačljiv paket. Ponudbo, ki zahteva poseben paket (npr. »Zahteva paket Premium«), posebej označimo, namesto da bi jo tiho prikazali kot navadno komitentsko ceno, kot se je pri nas prej dogajalo pri OTP-jevi ponudbi, dokler nas ni na to opozorila bančna svetovalka.

Cilj je, da vidiš realno primerljivo ceno, ne samo najnižjo objavljeno številko na ceniku banke. Če banka javno ne objavi cene za nekomitente, to v primerjavi tudi jasno napišemo, namesto da bi ugibali.

Za konkreten izračun obroka in skupnega stroška uporabi kreditni kalkulator: hitro vidiš, kako se obrok spremeni, če vneseš komitentsko ali nekomitentsko mero. Če te zanima, koliko kredita si sploh lahko privoščiš glede na dohodek, si poglej kreditno sposobnost.

Kaj preveriti, preden greš v banko

1. Preveri, ali že izpolnjuješ pogoj za najnižjo ceno pri svoji trenutni banki (TRR s prilivom, morda že imaš tudi kakšen paket).
2. Če nisi komitent, izračunaj neto prihranek: razlika v obrestih zaradi nižje mere minus morebitni mesečni strošek novega računa ali paketa, pomnožen s preostalo dobo kredita.
3. Vprašaj banko izrecno, ali objavljena najnižja mera velja za navaden TRR s plačo ali šele za plačljiv paket. To redko piše na prvi strani ponudbe.
4. Primerjaj po EOM, ne po nominalni meri: EOM že vključuje stroške vodenja in odobritve, ki jih nominalna mera skrije.
5. Ne pozabi, da so individualne ponudbe pogosto boljše od objavljenih izhodiščnih cen, še posebej če imaš stabilne prihodke in dobro kreditno zgodovino. Objavljena mera je izhodišče za pogajanje, ne nujno končna cena.

Preden se odločiš, si scenarije preračunaj v kreditnem kalkulatorju ali preveri trenutne ponudbe na strani s primerjavo kreditov.