Ali se dodatno pokojninsko zavarovanje splača? (2026)

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) je eden redkih načinov varčevanja v Sloveniji, pri katerem ti država del vplačila vrne pri dohodnini. V letu 2026 lahko z olajšavo vplačaš do 5,844 % bruto plače, največ 3.224,18 €, in glede na višino plače dobiš nazaj od 16 % do 50 % vplačanega zneska.

Ali se ti splača, je odvisno od treh stvari: koliko zaslužiš, ali boš denar res pustil do upokojitve in koliko te stane ponudnik. Vse troje je spodaj izračunano s številkami za leto 2026.

Podatke smo preverili med 16. in 21. oktobrom 2026 v pravilih upravljanja, cenikih in na spletnih straneh vseh sedmih ponudnikov, pri ponudnikih po e-pošti ter v zakonih ZPIZ-2 in ZDoh-2.

Kako deluje olajšava

Kar vplačaš v PDPZ, se ti odšteje od letne davčne osnove za dohodnino. Ker plačaš davek od nižjega zneska, dobiš del vplačila nazaj. Koliko, je odvisno od tvoje mejne davčne stopnje, torej stopnje, po kateri je obdavčen zadnji evro tvoje plače.

Za olajšavo veljajo tri pravila:

• Zgornja meja je 5,844 % bruto plače, v letu 2026 pa največ 3.224,18 € na leto (ZDoh-2, 117. člen).
• Najprej se šteje premija delodajalca. Če ti delodajalec že plačuje kolektivno dodatno zavarovanje, ti za individualno ostane le razlika do zgornje meje. Izjema so javni uslužbenci, ki lahko individualno olajšavo izkoristijo v celoti.
• Rok je zadnji delovni dan v decembru. Šteje dan, ko je denar na pokojninskem računu. Kar pride januarja, se šteje v naslednje leto.

Koliko ti vrne glede na plačo

Maja ima 2.000 € bruto plače. Z olajšavo lahko na leto vplača do 1.403 €, kar je 116,88 € na mesec. Ker je njena mejna stopnja 26 %, ji država pri dohodnini vrne približno 365 €. Varčevanje v vrednosti 1.403 € jo tako v resnici stane okoli 1.038 €.

Izračun: dohodninska lestvica 2026, splošna olajšava, prispevki delojemalca 23,1 %, 12 plač brez regresa, brez olajšav za otroke in brez premije delodajalca. Pri 1.500 € plače se vrnjena dohodnina zaradi dodatne splošne olajšave razlikuje več kot pri ostalih, zato je številka bolj okvirna.

Vidiš, da se olajšava z višino plače hitro poveča. Pri plači okoli 1.500 € dobiš nazaj šestino vplačila, pri višjih plačah tretjino in več. Kdor je v najvišjem, 50 % razredu, dobi nazaj polovico, a ga omejuje zgornja meja 3.224,18 €.

Kaj je novega v letu 2026

S 1. januarjem 2026 je začela veljati novela pokojninskega zakona ZPIZ-2O (Uradni list RS, št. 90/2025). Za varčevalce v PDPZ prinaša nekaj pomembnih sprememb:

• Nižja provizija za upravljanje. Ponudnik ti lahko letno zaračuna največ 0,9 % sredstev, od 1. januarja 2027 pa največ 0,8 %. Prej je bila meja 1 %.
• Dvig do 12.000 € ob upokojitvi. Ob upokojitvi lahko do 12.000 € dvigneš naenkrat, ne da bi moral kupiti pokojninsko rento.
• Renta ni več nujno doživljenjska. Izbereš lahko tudi rento za določeno obdobje.
• Dvig ob invalidski pokojnini ali neozdravljivi bolezni je zdaj mogoč tudi pred upokojitvijo.
• Dedič lahko sredstva prenese na svoj račun in nadaljuje z varčevanjem. Po pojasnilu Triglava se tudi pri tem obračunajo izstopni stroški (1 %) in 25 % akontacija dohodnine, ki je končna, tako kot pri dvigu.
• Kolektivno zavarovanje za več zaposlenih. Delodajalci z več kot 10 zaposlenimi morajo do konca leta 2027 skleniti dogovor o kolektivnem dodatnem zavarovanju za zaposlene.

Koliko stane pri posameznem ponudniku

Zakon postavlja zgornje meje za vse stroške: vstopni stroški do 3 % vplačila, izstopni do 1 % izplačila in prenos k drugemu ponudniku do 15 €. Zato so stroški pri ponudnikih zelo podobni in razlike so predvsem v podrobnostih. Strošek prenosa po pojasnilu Triglava in Generalija v praksi plača ponudnik, h kateremu prenašaš sredstva, ne ti.

Viri: pravila upravljanja in strani s stroški posameznih ponudnikov, preverjeno 16. 10. 2026. "Zakon" pomeni, da ponudnik zneska ne objavlja posebej in velja zakonska zgornja meja (ZPIZ-2, 260. člen). Triglav (20. 10. 2026) in Generali (21. 10. 2026) sta provizijo 0,9 % za leto 2026 (0,8 % za leto 2027) in pravilo za strošek prenosa potrdila po e-pošti. Triglav ima za prenos k sebi objavljen obrazec Zahtevek za brezplačen prenos sredstev; obdavčitev ob prenosu na dediča je po pojasnilu Triglava (23. 10. 2026). Vstopni stroški pri Generaliju so iz njegovih zakonsko pomembnih informacij za KPS LEON 2.

Kaj to pomeni v evrih? Če Maja vplača 1.403 € na leto, jo 3 % vstopnih stroškov stane 42 € na leto. Ko bo imela na računu 20.000 €, jo bo 0,9 % provizije stalo 180 € na leto. V primerjavi s 365 € vrnjene dohodnine so stroški v prvih letih majhni, z leti pa provizija na vedno večji znesek postane največji strošek.

Če se ponudniki ne razlikujejo veliko po stroških, je pomembnejše, kako dobro upravljajo denar. Pri izbiri zato poglej donosnost skladov v zadnjih petih ali več letih, ne samo v zadnjem letu. Eno dobro leto ne pove veliko. Donosnost vsak ponudnik objavlja na svoji spletni strani.

Kateri sklad izbrati

Večina ponudnikov ima tri sklade z različnim tveganjem: dinamičnega (večinoma delnice), uravnoteženega in zajamčenega (večinoma obveznice, z zajamčenim donosom). Ponudniki ti glede na starost samodejno predlagajo sklad, ta pristop se imenuje življenjski cikel:

• do približno 50. leta dinamični sklad, ker imaš do pokoja dovolj časa, da prebrodiš padce,
• med 50. in 60. letom uravnoteženi sklad,
• zadnja leta pred upokojitvijo zajamčeni sklad, da tik pred dvigom ne izgubiš dela prihrankov.

Starostne meje se med ponudniki nekoliko razlikujejo. Če si mlajši in v zajamčenem skladu, se splača preveriti, ali je to res tvoja izbira. Razlika v donosu v 25 letih je lahko velika, kar lahko preizkusiš v investicijskem kalkulatorju.

Kje je past: izplačilo

Olajšava ni čisto darilo, ampak deloma odlog davka. Davek, ki ga zdaj ne plačaš, delno plačaš ob izplačilu. Koliko, je odvisno od tega, kako denar dvigneš.

Pokojninska renta ob upokojitvi. To je redni način izplačila in za varčevalca najugodnejši. V davčno osnovo se šteje le polovica rente, v pokoju pa je tudi tvoja davčna stopnja običajno nižja kot med delom. Tu se olajšava res splača.

Enkratni dvig ob upokojitvi. Od leta 2026 lahko ob upokojitvi do 12.000 € dvigneš naenkrat. Preden se odločiš, pri ponudniku preveri, kako bo tak dvig obdavčen v tvojem primeru.

Dvig pred upokojitvijo. Pri individualnem zavarovanju lahko denar dvigneš kadarkoli, a to je najdražja pot:

• plačaš izstopne stroške do 1 %,
• od izplačila se obračuna 25 % akontacija dohodnine, ki se nato poračuna v letni odmeri,
• če od začetka varčevanja ni minilo 10 let, se obračuna še 8,5 % davek od prometa zavarovalnih poslov.

Pri predčasnem dvigu tako izgubiš večino davčne ugodnosti, ki si jo dobil med varčevanjem. Če obstaja velika verjetnost, da boš denar potreboval prej, PDPZ ni prava izbira.

Kdaj se splača in kdaj ne

PDPZ se ti najverjetneje splača, če:

• je tvoja plača v 26 % ali višjem davčnem razredu (bruto plača nad približno 1.800 € na mesec),
• boš denar res pustil do upokojitve,
• ti delodajalec že ne plačuje kolektivne premije do zgornje meje,
• želiš, da te varčevanje “disciplinira”, ker denarja ne moreš enostavno dvigniti za drug namen.

Manj se ti splača, če:

• imaš nizko plačo in si v 16 % razredu, saj dobiš nazaj le šestino vplačila,
• nimaš rezerve za nepredvidene stroške. Najprej si ustvari rezervo za vsaj 3 do 6 mesecev stroškov, šele potem varčuj za pokoj,
• boš denar verjetno potreboval v naslednjih 10 letih, na primer za polog za stanovanje,
• želiš imeti nad denarjem polno kontrolo in dostop kadarkoli.

PDPZ ali ETF prek INR

Najpogostejša alternativa je vlaganje v ETF sklade, od leta 2026 tudi prek individualnega naložbenega računa (INR). Primerjava v grobem:

Obe možnosti se ne izključujeta. Pogosta kombinacija je, da v PDPZ vplačaš toliko, kolikor ti prinese polno olajšavo, preostanek pa vlagaš v ETF. Kako se obdavčijo ETF skladi, je razloženo v članku Kako se obdavčijo ETF skladi v Sloveniji, kje je INR najcenejši, pa v primerjavi INR. Če še razmišljaš, ali sploh investirati, preberi Varčevanje ali investiranje.

Na kratko

PDPZ se splača predvsem, če zaslužiš dovolj za 26 % davčni razred in boš denar res pustil do upokojitve. Takrat dobiš nazaj četrtino do tretjino vplačila, ob izplačilu v obliki rente pa je obdavčena le polovica. Stroški so zaradi zakonskih omejitev pri vseh ponudnikih podobni, zato pri izbiri bolj kot stroški šteje dolgoročna donosnost sklada. Če želiš olajšavo za leto 2026, mora biti denar na računu do zadnjega delovnega dne v decembru.

Neznane izraze najdeš v finančnem leksikonu.