Kako se obdavčijo ETF skladi v Sloveniji v letu 2026?

ETF skladi so med slovenskimi vlagatelji vse bolj priljubljeni. Omogočajo razpršeno vlaganje, običajno imajo nizke stroške, obenem pa so dovolj enostavni tudi za začetnike. Pri tem pa se hitro pojavi vprašanje, kako je z davki. Spodaj je na kratko razloženo, kdaj se pri ETF skladih plača davek, kakšne so davčne stopnje in kakšna je razlika med akumulacijskimi in distribucijskimi ETF skladi.

Ali se ETF skladi obdavčijo vsako leto?

Pri akumulacijskih ETF skladih se davek praviloma ne plačuje vsako leto. Če vrednost sklada raste, to samo po sebi še ne pomeni davka. Davek običajno nastane šele takrat, ko ETF prodaš in ustvariš dobiček.

Kdaj nastane davčna obveznost?

Davčna obveznost pri ETF skladih nastane predvsem takrat, ko vlagatelj ETF proda z dobičkom. Če ETF samo držiš v portfelju in njegova vrednost raste, to še ne pomeni, da moraš takoj plačati davek. Pomembna izjema so distribucijski ETF skladi, kjer lahko davčna obveznost nastane že ob prejemu dividend. V praksi je zato smiselno že ob nakupu vedeti, ali izbrani ETF dividende izplačuje ali jih samodejno reinvestira.

Kakšne so davčne stopnje za ETF sklade v letu 2026?

V Sloveniji je davek od kapitalskega dobička odvisen od tega, koliko časa imaš naložbo v lasti. Dlje kot jo držiš, nižja je davčna stopnja. Davčne stopnje za dobiček iz kapitala so:

Po več kot 15 letih imetništva je kapitalski dobiček praviloma neobdavčen. To je eden od razlogov, zakaj so ETF skladi zanimivi predvsem za dolgoročno vlaganje.

Praktičen primer obdavčitve ETF sklada

Primer: ETF kupiš za 10.000 € in ga po štirih letih prodaš za 15.000 €. Razlika med nakupno in prodajno vrednostjo znaša 5.000 €. To je tvoj kapitalski dobiček. Pri izračunu davčne osnove se lahko upoštevajo tudi normirani stroški, zato je v poenostavljenem primeru davčna osnova približno 4.750 €. Ker je bil ETF v lasti manj kot pet let, se uporabi davčna stopnja 25 %. Približen davek bi tako znašal 1.187,50 €.

Individualni naložbeni račun (INR) - alternativa klasični obdavčitvi

Poleg zgornje, “klasične” obdavčitve zdaj obstaja tudi drugačna možnost: individualni naložbeni račun (INR), uveden z Zakonom o individualnih naložbenih računih (ZINR, Ur. l. RS 40/2025), ki se uporablja od začetka marca 2026. Na INR lahko vlagaš tudi v ETF sklade.

Bistvena razlika od klasične obdavčitve:

• Namesto padajoče lestvice (25 % do 0 %, odvisno od let imetništva) se pri INR ob vsakem izplačilu obračuna enotna 15-odstotna stopnja.
• Če v 15 letih od odprtja računa oziroma od zadnjega izplačila ni bilo nobenega izplačila, je naslednje izplačilo v celoti neobdavčeno (0 %).
• Letna vplačila so omejena - okvirno do 20.000 € v prvem letu, nato okoli 5.000 € letno, z doživljenjsko omejitvijo približno 150.000 €.
• INR ponuja več bank in borznoposredniških hiš. Koliko te stane pri posameznem ponudniku za tvoj način vlaganja, izračunaš v primerjavi INR ponudnikov. Omejitve, prenos k drugemu ponudniku in primere stroškov podrobneje opisuje članek o tem, kako deluje individualni naložbeni račun. Kdaj je INR ugodnejši od navadnega računa pri cenenem tujem posredniku, z izračunom za različne zneske in obdobja, piše v razdelku INR ali navaden borzni račun.

Pomembna past: obstoječih ETF, ki jih že imaš na navadnem trgovalnem računu, na INR ne moreš preprosto prenesti “v naravi” - prodati jih moraš (kar je davčni dogodek po zgoraj opisanih pravilih), šele nato jih lahko kupiš znotraj INR. INR je zato bolj smiseln za nova, prihodnja vplačila kot za “preselitev” obstoječega portfelja. Kot pri vseh davčnih vprašanjih velja: pred odločitvijo preveri aktualne pogoje pri ponudniku in po potrebi pri davčnem strokovnjaku.

Akumulacijski ali distribucijski ETF: zakaj je razlika pomembna?

Akumulacijski ETF dividend ne izplačuje vlagatelju, ampak jih samodejno reinvestira znotraj sklada. To pomeni, da se denar od dividend ne nakaže na tvoj račun, ampak ostane v skladu in se ponovno vloži. Za povprečnega dolgoročnega vlagatelja je to pogosto bolj enostavno, saj ni sprotnih izplačil dividend in je običajno manj davčne administracije.

• Akumulacijski ETF: če sklad prejme dividende od podjetij, v katera vlaga, jih ne izplača neposredno vlagateljem, ampak jih zadrži znotraj sklada. Vlagatelj tega običajno ne vidi kot nakazilo, lahko pa se ta učinek pozna v rasti vrednosti sklada skozi čas.
• Distribucijski ETF: dividende izplačuje vlagatelju, ki lahko prejme nakazilo na svoj trgovalni račun. Te dividende so lahko sproti obdavčene, zato mora vlagatelj bolj pozorno spremljati prejeta izplačila, morebitni tuji davčni odtegljaj in podatke, ki jih bo kasneje potreboval pri davčni napovedi.

Za začetnike je zato akumulacijski ETF pogosto bolj pregleden. Distribucijski ETF ni nujno slabša izbira, vendar zahteva nekoliko več spremljanja. Primeren je predvsem za vlagatelje, ki si želijo rednih izplačil, na primer kot dodatek k pasivnemu prihodku.

Do kdaj je treba oddati davčno napoved?

Če ETF sklad prodaš v letu 2026, moraš davčno napoved praviloma oddati do 28. februarja 2027. Odda se prek sistema eDavki. Pri tem je dobro imeti pripravljene podatke o nakupu, prodaji, datumu transakcij, nakupni in prodajni vrednosti ter morebitnih stroških. Te podatke običajno dobiš v izpiskih brokerja.

Če imaš več kot 10 transakcij, je elektronska oddaja obvezna. Tudi če imaš manj transakcij, je elektronska oddaja prek eDavkov za večino vlagateljev najbolj praktična, ker omogoča lažji pregled in shranjevanje oddane dokumentacije.

Ali se izgube pri ETF skladih lahko pobotajo z dobički?

Kapitalske izgube se lahko v določenih primerih pobotajo s kapitalskimi dobički iz istega davčnega leta. To pride prav, če si v istem letu nekatere naložbe prodal z dobičkom, druge pa z izgubo. V takem primeru lahko izguba zmanjša davčno osnovo, od katere se izračuna davek.

Preprost primer: z enim ETF skladom ustvariš 1.000 € dobička, z drugim pa 400 € izgube. Če so izpolnjeni pogoji za pobot, se lahko davčna osnova zmanjša na 600 €. Zaradi tega je smiselno prijaviti tudi prodaje z izgubo, saj lahko vplivajo na končni znesek davka.

Najpogostejše napake vlagateljev

• Prepričanje, da mora vlagatelj pri akumulacijskem ETF skladu plačati davek vsako leto, če sklad zraste v vrednosti. To praviloma ne drži, saj se davek običajno obračuna šele ob prodaji, če je prodaja izvedena z dobičkom.
• Vlagatelji pogosto ne ločijo med akumulacijskimi in distribucijskimi ETF skladi. Razlika je pomembna, ker distribucijski ETF izplačuje dividende, kar lahko pomeni sprotno davčno obveznost.
• Neshranjevanje izpiskov brokerja, podatkov o nakupih, prodajah, dividendah in morebitnih stroških. Ti podatki so koristni pri oddaji davčne napovedi in tudi kasneje, če bi bilo treba posamezno transakcijo dodatno pojasniti.
• Pozaba na rok za oddajo napovedi ali prepričanje, da prodaje ni treba prijaviti, če je bila ustvarjena izguba. Tudi izguba je lahko pomembna, saj se lahko v določenih primerih pobota z dobički iz istega davčnega leta.

Povzetek in zaključek

Za večino dolgoročnih vlagateljev je najpomembnejše razumeti, da rast vrednosti ETF sklada sama po sebi še ne pomeni davka. Davek se običajno plača šele ob prodaji, če pri tem nastane dobiček. Davčna stopnja je odvisna od obdobja imetništva in se z leti znižuje, po več kot 15 letih pa je kapitalski dobiček praviloma neobdavčen. Pri distribucijskih ETF skladih je treba dodatno spremljati še dividende, saj so lahko obdavčene sproti. Zato je pri dolgoročnem vlaganju pogosto praktično izbrati akumulacijski ETF sklad in ob tem skrbno hraniti vse izpiske brokerja.

ETF skladi so lahko dobra izbira za dolgoročno vlaganje, če razumeš osnovna davčna pravila. Najpomembneje je, da se davek običajno plača ob prodaji z dobičkom, davčna stopnja pa se z leti znižuje. Če vlagaš dolgoročno, razpršeno in skrbno vodiš evidenco, so ETF skladi lahko zelo primerna izbira tudi za slovenskega vlagatelja.

Fizično zlato se obdavči drugače kot ETF: investicijsko zlato kupiš brez DDV, dobiček ob prodaji pa pri zasebniku ni obdavčen. Več o tem v članku o nakupu investicijskega zlata. Kako se to pozna pri izbiri med palico in zlatim ETF, je izračunano v članku fizično zlato ali zlati ETF.

Kako se dolgoročna rast in redno mesečno vlaganje v ETF sklade seštejeta skozi leta, lahko preveriš z investicijskim kalkulatorjem FinPortal.