INR 2026: kako deluje individualni naložbeni račun

Individualni naložbeni račun (INR) je nov način vlaganja v Sloveniji, ki od marca 2026 prinaša nižji in enostavnejši davek na donos. Na INR vplačuješ denar in z njim kupuješ ETF-e, delnice ali obveznice, davek pa plačaš šele, ko denar dvigneš z računa: 15 % od donosa, po 15 letih brez dvigov pa nič. V zameno so vplačila omejena na 5.000 € na leto (v prvem letu 20.000 €), odpreš pa lahko samo en INR. Ker se stroški med ponudniki precej razlikujejo, je izbira ponudnika skoraj tako pomembna kot izbira ETF-a.

Koliko bi te INR stal pri posameznem ponudniku za tvoj znesek in način vlaganja, izračunaš v primerjavi INR ponudnikov.

Kako INR deluje

INR ureja Zakon o individualnih naložbenih računih (ZINR), ki se uporablja od marca 2026. Račun odpreš pri banki ali borznoposredniški hiši, ki ima dovoljenje za INR, in nanj nakazuješ denar. S tem denarjem nato kupuješ finančne instrumente, ki jih zakon dovoljuje: ETF-e, delnice, obveznice, zakladne menice in vzajemne sklade, izdane ali s katerimi se trguje v EU, EGP ali državah OECD.

Bistveno je, da se vse, kar se dogaja znotraj računa, davčno ne šteje. Če ETF prodaš in kupiš drugega, ne plačaš davka. Tudi dividende in obresti, ki pritečejo na račun, se sproti ne obdavčijo. Davek se obračuna šele ob izplačilu, torej ko denar prenesaš z INR na svoj transakcijski račun. Ponudnik davek izračuna in o njem poroča Finančni upravi, zato ti prodaj ni treba vsako leto prijavljati sam.

Omejitve vplačil

Vplačila so omejena po koledarskih letih:

Omejitev velja za vplačila, ne za vrednost računa. Če naložbe zrastejo na 200.000 €, je to v redu, vplačati pa ne moreš več kot 150.000 €. Neizkoriščen znesek iz enega leta se ne prenese v naslednje, zato je pametno v prvem letu vplačati čim več, če imaš prihranke, ki jih želiš dolgoročno naložiti.

Kako se obdavči izplačilo

Ob izplačilu se obdavči donos, torej razlika med vrednostjo sredstev na računu in tvojimi vplačili. Stopnja je enotna, 15 %, ne glede na to, kako dolgo je denar naložen. Izplačilo je v celoti neobdavčeno, če je od odprtja INR minilo vsaj 15 let in vmes nisi nič dvignil. Po vsakem izplačilu se rok 15 let začne šteti znova.

Za primerjavo: na navadnem trgovalnem računu se dobiček ob prodaji obdavči po padajoči lestvici, od 25 % v prvih petih letih do 0 % po 15 letih, in to za vsak nakup posebej. Podrobneje je lestvica razložena v članku o tem, kako se obdavčijo ETF skladi.

Preprost primer: ETF kupiš za 10.000 € in po osmih letih je vreden 15.000 €. Na navadnem računu bi od 5.000 € dobička plačal 20 %, torej 1.000 € (brez upoštevanja normiranih stroškov). Na INR bi ob izplačilu plačal 15 %, torej 750 €. Po 15 letih brez dvigov bi bil davek v obeh primerih 0 €.

Pri rednem mesečnem vlaganju je razlika še večja. Na navadnem računu ima vsak mesečni nakup svoj rok 15 let, zato je denar, vložen v 14. letu, obdavčen še skoraj 15 let naprej. Pri INR se rok šteje od odprtja računa, zato je po 15 letih neobdavčen ves račun, tudi vplačila iz zadnjih let. Ali se ta prednost res izplača, je odvisno od stroškov, kar pokažemo v razdelku INR ali navaden borzni račun.

Kdo ponuja INR

Po registru Agencije za trg vrednostnih papirjev INR ponuja sedem ponudnikov. Pri štirih naložbe izbiraš sam: NLB, OTP banka, BKS Bank in ILIRIKA. Generali Investments, Triglav Investments, JonatanMars Invest in ILIRIKA ponujajo tudi upravljanje, kjer naložbe namesto tebe izbira upravljavec, za kar plačaš provizijo za upravljanje.

Vsi štirje ponudniki, pri katerih vlagaš sam, v letu 2026 dajejo 50 % popusta na provizije za nakup. Popust je začasen, zato ga v dolgoročnem izračunu ne upoštevaj kot trajnega.

Koliko INR stane

Pri INR plačaš tri vrste stroškov: provizijo ob vsakem nakupu in prodaji, letni strošek hrambe (skrbništva) ter strošek ob izplačilu. Pri nakupu ETF-a na nemški borzi Xetra so pomembni tudi fiksni stroški tujega posrednika, ki jih nekateri ponudniki zaračunajo pri vsakem naročilu. Zato so majhni mesečni nakupi pri nekaterih ponudnikih nesorazmerno dragi.

Poglejmo dva primera. Oba predvidevata 6 % letnega donosa, 15 let vlaganja v en ETF, izplačilo na koncu in cenike ponudnikov, kot so objavljeni septembra 2026, brez začasnega popusta.

Maja vsak mesec vplača 100 € in vsak mesec kupi ETF. V 15 letih vloži 18.000 €, ki zrastejo na približno 28.700 €. Stroški pri posameznem ponudniku:

Razlika med najcenejšim in najdražjim ponudnikom je skoraj 2.600 €, kar je več kot desetina vseh Majinih vplačil. Pri tako majhnih zneskih fiksni stroški naročila pojedo velik del donosa.

Žan prihrani 400 € na mesec, vendar ETF kupi le enkrat na leto, ko zbere 4.800 €. V 15 letih vloži 72.000 €. Stroški so zdaj pri vseh ponudnikih podobni, med 1.369 € (ILIRIKA) in 1.536 € (OTP banka), NLB in BKS pa sta vmes. Če bi Žan kupoval vsak mesec, bi ga stroški stali od 2.467 € pri BKS do 4.892 € pri NLB.

Redkejši nakupi torej znižajo stroške, a denar, ki čaka na nakup, medtem ne raste. V našem modelu se pri 6 % donosu mesečni nakupi pri BKS kljub višjim stroškom izplačajo bolj kot letni, pri NLB pa je bolje kupovati redkeje. Zato najprej izberi, kako boš vlagal, in šele nato ponudnika. Oboje hitro preveriš v primerjavi INR ponudnikov, kjer vneseš svoj začetni znesek, mesečni prihranek in pogostost nakupov.

INR ali navaden borzni račun?

INR ni edini način za vlaganje v ETF-e. Lahko jih kupuješ tudi na navadnem računu, na primer pri spletnem posredniku Trade Republic, kjer je izvedba varčevalnega načrta brezplačna, hramba se ne zaračuna, ob vsakem posameznem nakupu ali prodaji pa plačaš 1 € stroškov poravnave. Na INR plačaš nižji davek, na takem računu pa skoraj nič stroškov. Kaj od tega odtehta, je odvisno od zneska in od tega, kdaj boš denar dvignil.

Pravila se razlikujejo v treh stvareh:

Na navadnem računu se dobiček zmanjša še za normirane stroške, 1 % nakupne in 1 % prodajne vrednosti.

Izračunali smo, koliko denarja ti po davku in stroških ostane v obeh primerih. INR smo vsakič računali pri najcenejšem ponudniku in z najugodnejšo pogostostjo nakupov. Pri rednem vlaganju je bila to vedno BKS Bank z nakupom dva- ali štirikrat na leto, pri enkratnem vložku pa NLB. Številke v tabeli povedo, za koliko je INR na koncu ugodnejši (+) ali dražji (−) od navadnega računa:

Izračun predvideva 6 % letnega donosa, akumulacijski ETF in cenike, kot so objavljeni oktobra 2026, brez začasnega popusta za leto 2026.

Iz tabele se vidijo tri stvari:

• Pred 15 leti je navaden račun malo ugodnejši. Na INR plačaš 15 % davka, na navadnem računu za večino nakupov 20 % ali 25 %, a ta razlika je manjša od stroškov INR.
• Okoli 15 let INR zmaga, pri večjih zneskih izrazito. Pri 100 € na mesec bi na navadnem računu po 15 letih plačal 1.774 € davka, stroški INR pri BKS z nakupom dvakrat na leto pa so 590 €. Del prednosti INR odnese še to, da denar med nakupi čaka in ne raste, zato je INR na koncu ugodnejši za 838 €. Pri 400 € na mesec je INR ugodnejši za skoraj 5.000 €.
• Po 20 letih prednost INR počasi kopni. Na navadnem računu so obdavčeni le nakupi iz zadnjih 15 let, zato pri enakem mesečnem znesku davek ne raste več. Pri 100 € na mesec je 1.774 €, ne glede na to, ali dvigneš po 15, 20 ali 25 letih. Stroški hrambe na INR pa rastejo z vrednostjo računa.

Pri enkratnem vložku, ki ga pustiš vsaj 15 let, je davek povsod 0 €, zato tam odločajo le stroški in navaden račun pri cenenem posredniku je cenejši.

Spodnji graf kaže razliko za 100 € na mesec glede na leto dviga. Zeleni stolpci pomenijo, da je ugodnejši INR, modri pa, da je ugodnejši navaden račun.

Česar števila ne pokažejo:

• Distribucijski ETF-i in delnice z dividendami. Na navadnem računu se dividende vsako leto obdavčijo s 25 %, na INR pa ne. Pri takih naložbah je prednost INR večja, kot kaže tabela.
• Menjave naložb. Če ETF med potjo prodaš in kupiš drugega, je to na navadnem računu davčni dogodek, rok 15 let pa se za ta denar začne znova. Na INR ni ne enega ne drugega.
• Delo z napovedjo. Pri tujem posredniku za vsako leto prodaj sam oddaš napoved za FURS, za dividende pa še posebno napoved. Pri INR to naredi ponudnik.
• Stroški se spreminjajo. Ceniki ponudnikov INR in tujih posrednikov se lahko spremenijo, zakonska pravila pa tudi.

Kratko: INR se najbolj splača, če vlagaš vsaj okoli 100 € na mesec, kupuješ nekajkrat na leto pri cenejšem ponudniku in nameravaš denar dvigniti po približno 15 do 20 letih. Za manjše zneske, krajša obdobja ali enkraten vložek je navaden račun pri cenenem posredniku lahko enako dober ali boljši. Koliko te stane INR pri tvojem načinu vlaganja, izračunaš v primerjavi INR ponudnikov.

Na kaj paziti

• En sam INR. Vsak ga lahko odpre samo enkrat. K drugemu ponudniku ga lahko preneseš po enem letu, prenos pa traja do 30 dni in v tem času ne moreš trgovati.
• Obstoječih ETF-ov ne preneseš. Na INR se vplačuje le denar. Če imaš ETF-e na navadnem računu, jih moraš prodati, kar je lahko obdavčeno, in nato kupiti znova.
• Zgodnji dvig ponastavi rok. Vsak dvig se obdavči s 15 % od donosa, rok 15 let za neobdavčeno izplačilo pa se začne šteti znova.
• Brez davka je samo prvi dvig. Ko mine 15 let, je neobdavčen le prvi dvig, vsak naslednji pa spet s 15 %, dokler od prejšnjega dviga ne mine novih 15 let. Če želiš dvigniti vse brez davka, dvigni vse naenkrat.
• Pri delnem dvigu se najprej obdavči donos. Če dvigneš le del denarja, se šteje, da najprej dvigaš donos in šele nato svoja vplačila. Pred 15 leti zato tudi majhen dvig hitro pomeni davek.
• Izgube ne moreš uveljavljati. Na navadnem računu lahko izgubo pri eni prodaji pobotaš z dobičkom pri drugi. Pri INR se obdavči le skupni donos ob izplačilu, zato te možnosti ni.
• Vrednost lahko pade. INR je davčni okvir, ne zajamčena naložba. ETF-i in delnice lahko izgubijo vrednost, zato vanje vlagaj denar, ki ga ne boš potreboval vsaj nekaj let. O tem, kdaj je bolje varčevati in kdaj investirati, piše članek o izbiri med varčevanjem in investiranjem.

Komu se INR splača

INR je smiseln, če nameravaš vlagati dolgoročno, najbolje vsaj 10 do 15 let, in redno. Največ pridobiš z rednim mesečnim ali letnim vlaganjem v ETF-e, saj po 15 letih na celoten račun ne plačaš davka, vmesne menjave naložb pa niso obdavčene.

Manj smiseln je, če boš denar potreboval v nekaj letih ali če vlagaš več, kot dovoljujejo omejitve. Takrat del denarja ostane na navadnem trgovalnem računu ali v depozitu. Koliko lahko tvoje vlaganje zraste v izbranem obdobju, oceniš z investicijskim kalkulatorjem, ETF-e po donosu in stroških pa primerjaš v primerjavi ETF skladov.

Ta članek je informativen in ni davčni ali naložbeni nasvet. Pogoje in cenike pred odprtjem računa preveri pri izbranem ponudniku.