Kreditna sposobnost je eden najpomembnejših dejavnikov pri odobritvi kredita. Ne glede na to, ali želiš stanovanjski kredit, potrošniški kredit ali refinanciranje, bo banka najprej preverila, ali lahko mesečni obrok realno odplačuješ. Čeprav se zdi postopek zapleten, banke pri izračunu uporabljajo precej podobna pravila, ki izhajajo iz zakonodaje in internih bonitetnih modelov.
V tem članku razložimo, kako banke izračunajo kreditno sposobnost, katere dejavnike upoštevajo, zakaj se izračuni med bankami razlikujejo in kako lahko sam preveriš svojo kreditno sposobnost s pomočjo kalkulatorja.
1. Kaj sploh je kreditna sposobnost?
Kreditna sposobnost pomeni, koliko kredita si lahko privoščiš glede na:
- višino tvojih prihodkov,
- rednost/stabilnost prihodkov,
- število vzdrževanih družinskih članov,
- obstoječe finančne obveznosti,
- življenjske stroške,
- finančne rezerve,
- preteklo plačilno disciplino (banke preverjajo dogodke v registrih, kot je SISBON),
- vrsto in ročnost kredita.
Banka želi zagotoviti, da po plačilu vseh obveznosti ostane dovolj sredstev za normalno življenje. Zato uporablja različne kazalnike, med katerimi je najpomembnejši DSTI, ki ga banke in mediji pogosto imenujejo tudi DSR (Debt Service Ratio) - gre za isto razmerje, ne dva različna kazalnika.
2. DSTI (DSR) - ključni kazalnik kreditne sposobnosti
DSTI (Debt-Service-to-Income), v praksi pogosto imenovan tudi DSR, pomeni razmerje med mesečnimi obveznostmi in mesečnimi prihodki. Uradni izraz, ki ga uporablja Banka Slovenije v svoji regulativi, je DSTI; “DSR” je le neformalna varianta istega izraza, na katero boš naletel v bančnih gradivih ali medijih.
Formula je preprosta: DSTI (DSR) = vse mesečne obveznosti / neto mesečni prihodki.
To ni le interno pravilo posamezne banke, ampak makrobonitetni ukrep Banke Slovenije: od 1. julija 2023 dalje DSTI (razmerje med mesečnim servisiranjem dolga in mesečnim dohodkom) pri novo odobrenih potrošniških in stanovanjskih kreditih praviloma ne sme presegati 50 %, ne glede na višino dohodka (prej je bila meja odvisna od dohodka - nižja pri nižjih prihodkih). Banke smejo vsako četrtletje le omejen delež novih kreditov (do 3 % za potrošniške in do 3 % za stanovanjske) odobriti z višjim razmerjem. Med obveznosti sodijo krediti, leasing, kreditne kartice, limiti, obročno plačevanje in preživnine, banke pa lahko v svoje kalkulacije vključijo tudi druge/dodatne faktorje.
Kaj šteje kot obveznost?
- obstoječi krediti,
- leasingi,
- kreditne kartice,
- limiti na računih,
- obročno plačevanje,
- preživnine.
Tudi če kreditne kartice ne uporabljaš, banka pogosto upošteva nek predefiniran odstotek, ki se običajno giblje med 3-5 % limita kot mesečno obveznost.
3. Minimalni življenjski stroški
Poleg DSR velja tudi zakonsko določena minimalna kreditna sposobnost potrošnika: po plačilu vseh kreditnih obrokov ti mora ostati vsaj 745 € neto na mesec (znesek velja od julija 2023, Banka Slovenije ga pregleda vsak december). To je varovalka, ki velja ne glede na to, kako “ugodno” sicer izpade DSR izračun. Za vsakega vzdrževanega družinskega člana ti mora ostati še dodaten znesek, banke pa lahko po lastnih modelih upoštevajo tudi višje stroške gospodinjstva. Aktualni zneski in primeri izračuna so v članku minimalni življenjski stroški pri kreditu.
4. Kako banke dejansko izračunajo kreditno sposobnost?
Postopek je v praksi videti takole:
1. KORAK: Banka preveri tvoje prihodke
- plača,
- regres,
- dodatki,
- pokojnina,
- prihodki iz zaposlitve za določen čas,
- prihodki iz s.p. (običajno povprečje zadnjih 12 mesecev).
2. KORAK: Odšteje vse tvoje obstoječe obveznosti
Sem spadajo vsi krediti in limiti, ki jih najde v SISBON-u. Upošteva tudi potencialne obveznosti iz naslova poroštev.
3. KORAK: Upošteva minimalne življenjske stroške
Če po odštetju obveznosti in življenjskih stroškov ostane dovolj, nadaljuje.
4. KORAK: Izračuna maksimalni dovoljeni obrok
To je največ, kar lahko mesečno plačuješ.
5. KORAK: Preveri tveganje kredita in izračuna maksimalni kredit
Banke upoštevajo tveganje kredita, ki ga predstavlja tvoja posojna zgodovina in trenutna finančna situacija. Maksimalni kredit izračuna na podlagi:
- obrestne mere,
- ročnosti kredita,
- vrste kredita,
- zavarovanja.
5. Zakaj se izračuni razlikujejo med bankami?
Čeprav zakon določa okvir, ima vsaka banka svoje interne modele. Razlikujejo se v:
- upoštevanju dodatkov k plači,
- obravnavi prihodkov iz s.p.,
- strožjih ali bolj ohlapnih DSR mejah,
- načinu upoštevanja kreditnih kartic,
- minimalnih življenjskih stroških,
- bonitetnih razredih,
- apetit do tveganja (banke prevzemajo različna tveganja).
Zato lahko ena banka odobri kredit, druga pa ga zavrne - tudi pri enakih podatkih. Kaj narediti po zavrnitvi, piše v članku o tem, kaj lahko narediš, če nisi kreditno sposoben.
6. Kako lahko sam preveriš kreditno sposobnost?
Najhitreje jo preveriš s kalkulatorjem kreditne sposobnosti, ki upošteva ista pravila Banke Slovenije kot banke: koliko plače lahko gre za obroke in koliko ti mora ostati. V nekaj sekundah vidiš, kolikšen obrok in znesek kredita sta zate realna. Obrok za konkreten znesek nato preveriš v kreditnem kalkulatorju.
7. Kako izboljšati kreditno sposobnost?
Največ naredijo višji ali stabilnejši prihodki, manj obstoječih obveznosti (tudi limitov na karticah) in primerna ročnost kredita. Vse vzvode s primeri in checklist pred obiskom banke najdeš v članku Kako izboljšati kreditno sposobnost pred obiskom banke.
Zaključek
Izračun kreditne sposobnosti je kombinacija zakonodaje, matematičnih modelov in internih pravil bank. Čeprav se zdi postopek zapleten, ga lahko dobro razumemo, če poznamo ključne elemente: DSTI (DSR), življenjske stroške, prihodke in obveznosti.
Ker se izračuni med bankami razlikujejo, je smiselno preveriti svojo kreditno sposobnost vnaprej - s tem se izogneš presenečenjem in povečaš možnosti za odobritev. Finportalov kalkulator kreditne sposobnosti ti omogoča, da v nekaj sekundah dobiš realno oceno, koliko kredita si lahko privoščiš, in tako samozavestno stopiš v pogovor z banko.