Če si kdaj dobil odgovor v stilu “za ta znesek ne gre” ali “odobreno je manj, kot si pričakoval”, si že videl, kaj v praksi pomeni kreditna sposobnost. Dobra novica je, da to ni čarobna številka, ki jo pozna samo banka. V večini primerov lahko precej dobro oceniš, kaj konkretno jo znižuje in kaj lahko narediš, da prideš do boljših pogojev, še preden oddaš vlogo.

Če te zanima, koliko kredita bi glede na svoj dohodek okvirno lahko dobil, preberi koliko kredita lahko dobiš glede na plačo. Kako banka kreditno sposobnost izračuna korak za korakom (DSTI, SISBON, minimalni življenjski stroški), smo razložili v članku kako banke izračunajo kreditno sposobnost. Tukaj pa se posvetimo samo temu, kaj lahko sam narediš, da jo pred vlogo izboljšaš - tako za stanovanjski kot tudi za potrošniški kredit. Za hiter izračun svoje trenutne meje uporabi kalkulator kreditne sposobnosti.

Na kratko: kaj banka gleda

Banka oceni, koliko mesečnega obroka lahko realno nosiš glede na prihodke in obveznosti, in ali ga boš zmogel plačevati tudi, če se razmere poslabšajo. Podroben izračun je v članku kako banke izračunajo kreditno sposobnost, svojo trenutno mejo pa izračunaš s kalkulatorjem kreditne sposobnosti. Spodaj je 5 stvari, ki jih lahko pred vlogo premakneš sam.

5 vzvodov, s katerimi izboljšaš kreditno sposobnost

1) Prihodki: pokaži, da so stabilni

Najbolj “čisti” so redni prihodki iz zaposlitve. Pri dodatkih (npr. variabilni del plače), avtorskih pogodbah ali prihodkih s.p.-ja banke pogosto zahtevajo več dokazil in daljše obdobje stabilnosti. Če lahko, z vlogo počakaj, da imaš za te prihodke daljšo in dokazljivo zgodovino.

2) Obveznosti: zapri, česar ne potrebuješ

To je del, ki največkrat preseneti novince. Banka ne gleda samo obstoječih kreditov. Pogosto upošteva tudi:

  • leasings in druge dolgoročne obveznosti,
  • kreditne kartice, predvsem če imaš revolving del ali stalne obroke,
  • dovoljeni limit (tudi če ga ne uporabljaš v celoti), ker predstavlja potencialno tveganje.

Zato pred vlogo zapri kartice in limite, ki jih ne uporabljaš, in po možnosti odplačaj manjše obroke.

3) Gospodinjstvo: razmisli o soprosilcu

Če imaš vzdrževane člane, se “prostor” za obrok običajno zmanjša. Ne zato, ker banka dvomi v tvojo odgovornost, ampak zato, ker model predpostavlja višje osnovne življenjske stroške (koliko točno, piše v članku o minimalnih življenjskih stroških pri kreditu). Če ima partner redne prihodke, ga vključi kot soprosilca, saj se s tem kreditna sposobnost gospodinjstva pogosto občutno poveča.

4) Ročnost in znesek: prilagodi ju

Pri enakem znesku bo daljša ročnost praviloma pomenila nižji obrok, vendar višji skupni strošek. Ravno zato je smiselno kombinirati dve orodji:

5) Tip kredita: izberi pravega

Pri stanovanjskih kreditih se praviloma pojavi več elementov (npr. zavarovanje, cenitev, hipoteka). Pri potrošniških je proces pogosto hitrejši, vendar je obrestna mera običajno višja. V obeh primerih pa velja: če je obrok “na meji”, bo banka praviloma bolj konservativna.

Najpogostejši razlogi, zakaj dobiš manj (ali ne dobiš)

  • Obrok je previsok glede na neto prihodke (tudi če “ti se počutiš, da bi šlo”).
  • Preveč odprtih obveznosti (npr. kredit + leasing + kartica + limit).
  • Premalo stabilen dohodek (npr. sveža zaposlitev ali zelo variabilni prihodki).
  • Preveč vlog v kratkem času (to lahko izgleda kot “panika” ali iskanje zadnje opcije).

Če so ti kredit že zavrnili, preberi, kaj lahko narediš, če nisi kreditno sposoben: kako preveriš SISBON, katere poti so realne in katerim pastem se izogniti.

Hitro pravilo:

Če želiš dober izhodiščni občutek, naj bo tvoj načrtovan obrok tak, da ti po plačilu obveznosti ostane dovolj “zraka” za življenje in rezervo. Banka gleda konservativno, ti pa si na koncu tisti, ki bo obrok odplačeval še več let.

Primer: stanovanjski in potrošniški kredit (dve hitri simulaciji)

Da ne ostaneva samo pri teoriji, si poglejva dve tipični situaciji. Namen primerov ni “uradna odobritev”, ampak orientacija, kako se logika razmišljanja prenese v številke.

Primer 1: stanovanjski kredit

Želiš kredit za nepremičnino in ciljaš na ročnost 20-30 let. Ključno vprašanje je: kakšen mesečni obrok zmore tvoje gospodinjstvo tudi v manj ugodnem scenariju. Za hitro oceno uporabi kalkulator kreditne sposobnosti, nato pa preveri konkretno ročnost in preplačilo še v kreditnem kalkulatorju.

Primer 2: potrošniški kredit

Potrebuješ financiranje za prenovo ali večji nakup. Ročnost je krajša (npr. 3-7 let), zato je mesečni obrok lahko hitro višji. Pri potrošniških kreditih je še posebej pomembno razumeti EOM (efektivno obrestno mero), ker vključuje tudi stroške. Če želiš hitro razlago, preberi tudi članek Kaj je EOM in zakaj je pomembnejša od nominalne obrestne mere?.

Checklist pred vlogo za kredit

  • Uredi obveznosti: če imaš več manjših obrokov, preveri, ali jih lahko konsolidiraš ali zapreš.
  • Pazi na limite: visoki dovoljeni limiti in revolving kartice lahko poslabšajo sliko, tudi če jih ne izkoriščaš.
  • Dokumentacija: pripravi dokazila (še posebej, če imaš variabilne prihodke ali s.p.).
  • Ročnost: daljša ročnost zniža obrok, a poveča strošek, zato obvezno preveri oba scenarija.
  • Rezerva: če si “na meji”, je pametno najprej zgraditi finančno rezervo, preden se zavežeš na dolgoročni obrok.

Nasvet za bralce FinPortala:

Najhitrejši workflow je: (1) izračunaj mejo z kalkulatorjem kreditne sposobnosti, (2) konkretne ponudbe primerjaj z kreditnim kalkulatorjem, in (3) pri primerjavi bank vedno poglej še EOM (ne samo oglaševane obrestne mere).