Varčevanje v zlatu ali srebru po mesecih pomeni, da vsak mesec vplačaš manjši znesek, ponudnik pa zanj kupi fizično kovino in jo hrani zate. Tako do plemenitih kovin prideš postopoma, brez velikega enkratnega vložka, in plačaš povprečno ceno obdobja namesto cene enega dneva.
Zlato je v evrih od leta 2000 v povprečju pridobivalo okoli 10 % na leto, precej več od inflacije, in je bilo v vsakem 10-letnem obdobju v plusu. V kriznih letih, ko so delnice padale, je praviloma pridobilo. Zato je smiseln del dolgoročnih prihrankov, ki varuje vrednost denarja. V nadaljevanju je razloženo, kako mesečno varčevanje deluje, koliko stane, kaj je drugače pri srebru in na kaj paziti.
Koliko bi ti mesečni vložek v zlato ali srebro prinesel na preteklih cenah, izračunaš v kalkulatorju zlata in srebra.
Kako deluje
Pri ponudniku odpreš varčevanje in se odločiš za znesek, na primer 50 ali 100 € na mesec. Vsako vplačilo ponudnik ob dogovorjenem terminu porabi za nakup kovine po takratni borzni ceni s pribitkom in ti pripiše ustrezen delež grama. Kovina je običajno v obliki večjih palic, ki jih ponudnik hrani v trezorju, ti pa si lastnik svojega deleža.
Znesek ni zaklenjen. Pri večini ponudnikov lahko vplačilo kadar koli povečaš, zmanjšaš ali izpustiš mesec, varčevanje ustaviš, kovino prodaš ponudniku ali zahtevaš fizični dvig. Preden začneš, preveri, kolikšno je najmanjše vplačilo in ali ponudnik za spremembe zaračuna kakšne stroške.
Zakaj zlato dolgoročno: kaj kažejo podatki
Zlato ne prinaša obresti, zato je njegova vloga drugačna od depozita ali delnic: ohranja vrednost denarja skozi daljša obdobja in ščiti prihranke, ko drugim naložbam ne gre dobro. Podatki od leta 2000 to potrjujejo.
| Cena v evrih, od leta 2000 | Zlato | Srebro |
|---|---|---|
| Povprečna rast na leto | 10,1 % | 9,3 % |
| 10-letna obdobja, ki so bila v plusu | vsa (najslabše +1,9 % na leto) | 85 % |
| 15-letna obdobja, ki so bila v plusu | vsa (najslabše +6,6 % na leto) | vsa |
| 10 let mesečnega varčevanja, ki so se končala v plusu | vsa | 83 % |
Za primerjavo: inflacija v evrskem območju je bila v istem obdobju v povprečju okoli 2 % na leto. Zlato je pridobilo tudi v letih, ko so drugi trgi padali: leta 2008 ob finančni krizi 11,9 %, leta 2011 ob dolžniški krizi evra 13,8 %, leta 2020 ob pandemiji 14,2 % in leta 2022, ko so delnice in obveznice hkrati izgubljale, 6,0 %.
Tveganje je torej predvsem kratkoročno. V posameznih letih lahko cena pade tudi za petino ali več, na dolgi rok pa se je zlato vedno znova izkazalo. Zgodovina sicer ni zagotovilo: med letoma 1980 in 2000 je zlato dolgo izgubljalo vrednost. Zato je smiselno, da je zlato del prihrankov za 10 let in več, ne pa denar, ki ga boš potreboval kmalu.
Zakaj po mesecih: povprečna cena v praksi
Ker kupuješ vsak mesec, kupiš več kovine, ko je cena nizka, in manj, ko je visoka. Tako se izogneš vprašanju, ali je zdaj pravi trenutek za nakup. Pri zlatu in srebru je to pomembnejše, kot se zdi, saj cena ne niha le nekaj tednov, ampak zna padati več let.
Največji padec cene zlata v evrih po letu 2000 se je začel jeseni 2012. Do januarja 2014 je unča izgubila 35 % vrednosti, na raven iz oktobra 2012 pa se je vrnila šele septembra 2019, skoraj sedem let pozneje.
Kaj bi se zgodilo varčevalcu, ki bi prav oktobra 2012 začel mesečno vplačevati 100 € v zlato in nadaljeval do konca leta 2015? Vplačal bi 3.900 €, unča pa bi ga v povprečju stala 1.035 €, precej manj od 1.383 €, kolikor je stala ob začetku. Konec leta 2015 bi bilo njegovo zlato vredno 3.780 €, le 3 % manj od vplačil. Kdor bi enak znesek naložil naenkrat oktobra 2012, bi imel konec leta 2015 le 2.831 €, kar je 27 % manj. Izračun ne upošteva stroškov, pokaže pa, zakaj je mesečni nakup manj boleč, če začneš ob slabem trenutku.
Povprečenje ne pomeni, da ne moreš izgubiti. Če cena več let pada in ob koncu ostane nizko, bo tudi mesečni varčevalec v minusu. Zmanjša pa tveganje, da vse kupiš na vrhu.
Prednosti in slabosti
- Dolgoročno ohranja in povečuje vrednost: od leta 2000 je bilo zlato v vsakem 10-letnem obdobju v plusu.
- Ščiti prihranke v krizah, ko delnice in obveznice izgubljajo.
- Začneš lahko že z nekaj deset evri na mesec, brez velikega vložka.
- Ni ti treba ugibati pravega trenutka, mesečni nakup zgladi nihanja cene.
- Investicijsko zlato je brez DDV, dobiček ob prodaji pa za zasebnika ni obdavčen.
- Kovina je fizično tvoja, zavarovana in shranjena v trezorju, ločeno od banke.
- Varčevanje lahko kadar koli ustaviš ali kovino delno prodaš.
- Pribitek ob nakupu in odkup nekoliko pod borzno ceno.Pri zlatu skupaj nekaj odstotkov, z rednimi vplačili se zniža.
- Zlato ne prinaša obresti, hramba pa stane.Okoli 0,5 do 1 % na leto ob povprečni rasti 10 % na leto.
- Cena lahko nekaj let pada.Vlagaj v kovine vsaj 10 let, ob padcu kupuješ ceneje.
- Pri srebru so stroški višji, doma plačaš DDV.V švicarskem skladišču brez DDV, pri Elementumu lahko srebro zamenjaš za zlato, ki pa ni obdavčeno.
Koliko stane zlato
Pri mesečnem varčevanju v fizičnem zlatu so trije glavni stroški:
- Pribitek ob nakupu. Ponudnik zlato kupi po borzni ceni in doda pribitek. Pri mesečnem varčevanju je ta pogosto nekaj odstotkov, pri večjih zneskih pa nižji. Za primerjavo: če sam kupiš palico 100 g, plačaš okvirno 1 do 3 % nad borzno ceno, pri gramskih ploščicah pa 10 % in več. Podrobneje so premije opisane v članku o nakupu investicijskega zlata.
- Hramba. Trezor z zavarovanjem stane letno običajno od nekaj desetink odstotka do okoli 1 % vrednosti zlata.
- Odkupna cena. Ko zlato prodaš, ga ponudnik odkupi nekoliko pod borzno ceno.
Pribitek plačaš enkrat, ob nakupu, hrambo pa vsako leto. Pri kratkem varčevanju zato najbolj šteje pribitek, pri dolgem pa se nabere tudi hramba. Pri primerjavi ponudnikov ne glej samo ene številke, ampak vse tri skupaj za obdobje, v katerem nameravaš varčevati.
Investicijsko zlato je v Sloveniji brez DDV, dobiček ob prodaji pa za zasebnika ni obdavčen. To je pomembna razlika od zlatega ETF-a ali ETC-ja, kjer je dobiček obdavčen, dokler naložba ne dopolni 15 let. Primerjava davkov in stroškov je v članku fizično zlato ali zlati ETF.
Kaj je drugače pri srebru
Srebro je cenejše od zlata in pri preteklih vzponih je raslo hitreje, a tudi močneje padalo. Pri varčevanju so tri pomembne razlike:
- DDV. Srebro v Sloveniji ni oproščeno DDV. Pri nakupu srebrnih palic ali kovancev doma plačaš 22 % DDV, ki ga ob prodaji ne dobiš nazaj. Cena srebra mora torej zrasti za več kot petino, preden si na ničli. Nekateri ponudniki zato srebro hranijo v brezcarinskem skladišču v Švici, kjer se DDV ne obračuna, dokler srebro ostane tam. Ob fizičnem dvigu ga plačaš.
- Višji pribitki. Srebro je glede na vrednost veliko bolj obsežno in dražje za predelavo, zato so pribitki pri manjših zneskih pogosto 10 % in več.
- Dražja hramba. Za enako vrednost potrebuje srebro več kot 100-krat več prostora kot zlato, zato je tudi letni strošek hrambe višji, pogosto 1 do 2 % vrednosti.
Srebro je zato bolj primerno za tiste, ki ga želijo imeti kot manjši dodatek k zlatu in so pripravljeni na večja nihanja. Kako sta se zlato in srebro obnašala v preteklosti, je razloženo v članku o zlatu in srebru kot alternativni naložbi.
Primer: 100 € na mesec v 10 letih
Kaj bi dalo 120 mesečnih vplačil po 100 €, od oktobra 2016 do septembra 2026, skupaj 12.000 €? Izračun uporablja dejanske zgodovinske cene v evrih, enake kot kalkulator zlata in srebra, in vrednost konec septembra 2026.
Zlato - primerjali smo štiri načine:
- Brez stroškov: zlato po borzni ceni, teoretična zgornja meja.
- Mesečno varčevanje: 8 % pribitek, hramba 0,75 % letno, odkup 1 % pod borzno ceno.
- Nakup po unčah: denar zbiraš sam in kupiš kovanec ali palico 1 unče, ko imaš dovolj. Premija 3 %, hramba doma, odkup 2 % pod borzno ceno.
- Zlati ETC: 0,25 % letnih stroškov, davek od dobička po lestvici za vsak nakup posebej.
| Zlato | Vrednost konec septembra 2026 |
|---|---|
| Brez stroškov | 28.769 € |
| Mesečno varčevanje | 25.218 € |
| Nakup po unčah | 25.399 € |
| Zlati ETC po davku | 24.848 € |
Vsi trije realni načini so pristali blizu drug drugega. Pri nakupu po unčah je ostalo 3.017 € denarja, ki še ni bil naložen, ker unča stane več tisoč evrov, zlato pa je bilo doma brez zavarovanja. Pri ETC-ju so bili stroški najnižji, a je pojedel približno 3.500 € davka, ker so vsi nakupi mlajši od 15 let. Mesečno varčevanje je imelo najvišje stroške nakupa, a je bil ves denar vsak mesec naložen, zlato zavarovano in dobiček neobdavčen.
Srebro - mesečno varčevanje s pribitkom, ki pada od 18 % do 9 % z višino vplačil, hrambo okoli 1,7 % letno in odkupom 2 % pod borzno ceno, v primerjavi s srebrnim ETC-jem z 0,4 % letnih stroškov:
| Srebro | Vrednost konec septembra 2026 |
|---|---|
| Brez stroškov | 34.893 € |
| Mesečno varčevanje v fizičnem srebru | 27.252 € |
| Srebrni ETC po davku | 29.300 € |
Pri srebru so višji pribitki in dražja hramba pojedli več kot pri zlatu, zato je bil ETC kljub davku ugodnejši za okoli 2.000 €. Fizično srebro ima prednost predvsem, če ga želiš imeti v lasti ali ga hraniti dlje kot 15 let, ko bi bil dobiček pri ETC-ju neobdavčen tako ali tako.
Pretekli donosi ne zagotavljajo prihodnjih. Obdobje v primeru je bilo za obe kovini izjemno dobro, zato izračun ne pomeni, da bo tudi v prihodnje tako. Svoje zneske in obdobja preveriš v kalkulatorju zlata in srebra, zlato in srebro z depozitom in ETF-om pa primerjaš v primerjavi zlata, ETF-a in depozita.
Kaj se zgodi, če ponudnik propade
To je najpomembnejše vprašanje pri vsaki kovini, ki je ne hraniš sam. Odgovor je odvisen od tega, kako je kovina vodena.
- Dodeljena (alocirana) kovina je fizično določena in vodena kot tvoja last, ločeno od premoženja ponudnika. Če ponudnik propade, praviloma ni del njegove stečajne mase in jo dobiš nazaj.
- Nedodeljena kovina je le terjatev do ponudnika. Ponudnik ti dolguje določeno količino kovine, v stečaju pa si le eden od upnikov.
Preveri torej, ali pogodba izrecno navaja, da je kovina tvoja last, ali je v trezorju vsaj toliko kovine, kolikor je pripisane vsem varčevalcem skupaj, kdo to preverja in kako je kovina zavarovana.
Kako prodaš ali dvigneš kovino
Ko potrebuješ denar, kovino ali njen del prodaš ponudniku po odkupni ceni in denar dobiš na bančni račun. Ker imaš delež v večji palici, lahko prodaš tudi le del, na primer toliko gramov, kolikor potrebuješ.
Lahko pa zahtevaš fizični dvig. Prevoz, zavarovanje in administracijo pri dvigu običajno plačaš sam, pri srebru pa še DDV. Dvig je zato smiseln predvsem za večje količine. Če nameravaš kovino imeti doma, jo je pogosto ceneje kupiti neposredno v obliki palic ali kovancev.
Na kaj paziti pri izbiri ponudnika
- Lastništvo: kovina mora biti fizično tvoja in ločena od premoženja ponudnika, ne le terjatev do njega.
- Hramba: kje je kovina shranjena, kdo jo zavaruje in do kolikšne vrednosti.
- Pribitek: koliko znaša in kako pada z višjimi zneski.
- Odkup: po kakšni ceni ponudnik kovino odkupi in kako hitro dobiš denar.
- Prekinitev in dvig: ali lahko varčevanje kadar koli ustaviš brez stroškov in koliko stane fizični dvig.
Mesečni nakup ne pomaga, če ga ob prvem padcu cene ustaviš: prav nakupi ob nizki ceni so tisti, ki znižajo povprečje. Zlato in srebro sta zavarovanje za slabe čase, zato naj bosta manjši del prihrankov, ne nadomestilo za varčevanje v skladih ali denar za nujne primere.
Primer ponudnika: Elementum
Elementum je partner FinPortal.si: z njim sodelujemo v njihovem ambasadorskem programu.
V Sloveniji mesečno varčevanje v fizičnem zlatu ponuja Elementum s programom Aurora. Po pogojih, objavljenih ob pisanju članka (oktober 2026), je najmanjše vplačilo 25 €, pribitek na borzno ceno največ 8 % in se pri višjih zneskih zniža do 4,25 %, hramba z zavarovanjem v polni vrednosti pa stane mesečno od 0,0625 % do 0,0333 % vrednosti. Elementum zlato kupuje vsak teden v obliki 100-gramskih palic finosti 999,9 in ga hrani v trezorju na letališču v Zürichu. Odkupi ga 1 % pod borzno ceno, varčevanje pa lahko kadar koli prekineš brez dodatnih stroškov.
Za srebro ima Elementum ločen program Argentum Excellence, pri katerem je srebro shranjeno v brezcarinskem skladišču v Švici, zato se DDV ne obračuna, dokler ga ne dvigneš. Ponuja še enkratni nakup zlata in srebra ter varčevanje za otroke in družinsko premoženje, o katerih bomo pisali posebej. Aktualne pogoje preveri pri ponudniku.
Na kratko
- Zlato je od leta 2000 v evrih raslo v povprečju 10 % na leto in je bilo v vsakem 10-letnem obdobju v plusu.
- Mesečno varčevanje te razbremeni odločitve, kdaj kupiti, in omogoča majhne zneske.
- Pri zlatu so glavni stroški pribitek, hramba in odkupna cena, investicijsko zlato pa je brez DDV.
- Pri srebru so pribitki in hramba višji, doma pa plačaš še 22 % DDV.
- Pri zlatu je bil 10-letni rezultat podoben kot pri nakupu po unčah ali prek ETC-ja po davku, pri srebru je bil ETC ugodnejši.
- Preveri, da je kovina tvoja last in ločena od premoženja ponudnika.
- Zlato in srebro sta najbolj smiselna kot dolgoročen del prihrankov, za 10 let in več.
Ta članek je informativen in ni naložbeni nasvet. FinPortal.si z Elementumom sodeluje kot ambasador. Cene plemenitih kovin lahko nihajo več let, pogoje ponudnikov pa pred odločitvijo vedno preveri.